• 08.
• maj
• 2019

Novosti družinskega zakonika

Družinski zakonik je sicer pričel veljati že 15. 4 .2017, torej dve leti od sprejetja novosti z dne 15.4.2019. Ta zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med otroki in starši, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, skrbništvo in rejništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.Novosti se kažejo v širše zastavljenemu pojmu družine, in sicer je sedaj družina življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, ki ni njegov starš ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da gredo po zakonu odrasli osebi v razmerju do otroka določene obveznosti in pravice, ki jih imajo sicer starši v okviru starševske skrbi.

Opredeljena je tudi definicija pojma otrok, in sicer je otrok človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. Z zakonikom se tako ohranja osnovna usmeritev družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je opredeljena kot načelo.

Z novim družinskim zakonikom je prav tako vnaprej izražena volja staršev s tem, ko starši lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se njihov otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke. Če se v naprej izraženi volji staršev razlikujeta, o upoštevanju volje presodi pristojno sodišče. Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka. Ta del zakonika se sicer uporablja že od 15. 4. 2017. Na tem mestu naj prav tako poudarimo, da novi družinski zakonik ureja tudi odsvojitev in obremenitev stvari iz otrokovega premoženja s tem, ko Družinski zakonik ne predvideva več soglasja centra za socialno delo za pravne posle, pri katerih otroke zastopajo njihovi starši. Soglasje centra za socialno delo pa bo še nadalje potrebno v primerih, ko bo sodišče odločilo o omejitvi starševske skrbi ter v primerih, ko bo sodišče odločilo, da se otrok postavi pod skrbništvo.

Družinski zakonik uvaja tudi pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij s tem, ko omogoča, da se na podlagi pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko prosto dogovarjata glede njunega premoženjskega režima.

Novi Družinski zakonik omogoča tudi izvajanje dodatnih oblik pomoči, da bi se starši oz. pari lahko sporazumeli o posledicah morebitnega prenehanja njihove skupnosti in o ureditvi razmerja do otrok. Ena od oblik pomoči je tudi neobvezna mediacija. Do uvedbe novega Družinskega zakonika je veljalo, da se je mediacija lahko izvajala zgolj tekom sodnega postopka. Z uvedbo novega Družinskega zakonika se je možnost mediacije v družinsko pravnih zadevah razširila, in sicer je mediacija možna tudi pred začetkom in po koncu sodnega postopka. Prav tako zakonodaja omogoča skupno starševstvo, kar pomeni, da si starša tudi po razvezi enakovredno delita skrb za otroka.

Ena od novosti je tudi ta, da bo sedaj možna tudi razveza zakonske zveze pred notarjem v obliki notarske listine, vendar pod pogojem oziroma v primerih, ko zakonca ne bosta imela skupnih mladoletnih otrok.

V novem Družinskem zakoniku je prišlo do spremembe izraza »roditeljska pravica« (kot celota pravic in obveznosti staršev do svojega otroka) v »starševska skrb«, in sicer na podlagi dejstva, da gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši. Po novem Družinskem zakoniku bo sodišče lahko o skupni vzgoji in varstvu odločilo tudi brez soglasja/sporazuma staršev. Pojavi se tudi nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku, in sicer za lahko sodišče sorodniku za otroka, ki nima živih staršev in ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. Gre za sorodnike v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.

Veliko novosti je novi Družinski zakonik prinesel tudi pri pristojnostih odločanja Centrov za socialno delo, in sicer je prišlo do prenosa pristojnosti iz Centrov za socialna dela na sodišča pri ukrepih za varstvo koristi otroka, kjer od spremembe dalje velja, da so ukrepi za varstvo koristi otroka nujni ukrepi, začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. V primerih, ko bo z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da bo njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, bo otroka odvzel center za socialno delo, tudi s pomočjo policije, v kolikor bo to potrebno. Otrok bo nemudoma nameščen k drugi osebi, v krizni center, v zavod ali v rejništvo. V teh primerih bo moral center za socialno delo v roku 12 ur pristojnemu sodišču posredovati predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o čemer bo moralo sodišče odločiti najkasneje v 24 urah. Predlog zakonika prav tako pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da spremlja izvajanje ukrepa. Hkrati uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo sodišče najprej izreklo ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati najmanj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka je predviden kot skrajni ukrep. Predviden je tudi nov ukrep, in sicer omejitev starševske skrbi, ki omogoča, da center za socialno delo vzpostavi začasni nadzor nad izvajanjem starševske skrbi. Pri posvojitvah bo odločilo pristojno sodišče na predlog Centra za socialno delo, ki bo pred začetkom postopka pred sodiščem izvedel postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja. Pomembne novosti pri posvojitvah so tudi:

• zakonik ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja,
• pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev staršev ne veže, niti ne morejo dati soglasja pred osmim tednom otrokove starosti,
• posvojitev je načeloma mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev,
• vzpostavi se centralna zbirka otrok in kandidatov za posvojitev, kot tudi centralna zbirka v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.

Z novim Družinskim zakonikom se iz Centrov za socialno delo prenese na pristojna sodišča tudi odločanje o vseh skrbniških zadevah, vključno z imenovanjem in razrešitvijo skrbnika. Izjema bo glede skrbništva za posebni primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče ter organ pred katerim teče postopek. Skladno z določbami zakonika institutov odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice ni več. Te osebe bo sodišče lahko postavilo pod skrbništvo.

V delu, ki ureja področje sklenitve zakonske zveze, daje nov družinski zakonik bodočima zakoncema na voljo več mogočih načinov sklenitve zakonske zveze kot veljavna ureditev. Zakonsko zvezo bo na primer mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič. Po novem so urejene tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Viri:

• Pravno-informacijski sistem. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 (ogled 07.05.2019)
• La Da, 2019. Spletni portal MMC RTV Slovenija: Začele so se uporabljati vse novosti Družinskega zakonika. URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/zacele-so-se-uporabljati-vse-novosti-druzinskega-zakonika/485479 (ogled 07.05.2019)
• Urška Rus, 2019. Spletni portal Dnevnik: Začel je veljati nov družinski zakonik: kam po razvezo in kam po skrbništvo? URL: https://www.dnevnik.si/1042883279 (ogled 07.05.2019)